 |
|||||||||
|
|
||||||||
|
CELOVITEJŠI POGLED NA ZAPLETE PRI IZGRADNJI TRETJEGA POMOLA LUKE KOPER IN O MOŽNIH POSLEDICAH
(Besedilo iz l. 2005. Obseg 8 strani)
Besedilo je nastalo v času, ko se je Luka Koper soočala z največjimi nasprotovanji načrtovani izgradnji novega tretjega pomola (in projektu drugega tira kot dopolnjujoče zunanje infrastrukture). Izhajajoč iz dogajanj v svetu, Sredozemlju in pri neposredno konkurenčnih pristaniščih severnega Jadrana avtor opozarja na življenjski pomen uresničitve teh projektov ne samo za Luko Koper ampak za Slovenijo v celoti ter za matično regijo in to v obliki implikacij morebitnega »črnega scenarija« nanje.
Obdelane teme:
- zabojniški (kontejnerski) promet - vodilna transportna zvrst v obdobju globalizacije;
- zabojniški promet sredozemskih in severnojadranskih pristanišč;
- zabojniški promet pristanišča Trst (zabojniški terminal na vii. pomolu, načrtovana logistična ploščad - osmi pomol; nove strateške opredelitve tržaškega pristanišča);
- pogled na bodoče odvijanje zabojniškega prometa v severnem Jadranu;
- implikacije zamud pri izgradnji tretjega pomola Luke Koper (črni scenarij) (a) črni scenarij in Luka koper; (b) črni scenarij in Slovenija; (c) črni scenarij in obalnokraška regija.
# # #
OPREDELITEV MOŽNIH ALTERNATIVNIH DEJAVNOSTI - RAZVOJNIH OPCIJ PRI PREOBRAZBI MMP SEŽANA-FERNETIČI
Povzetki obdelanih tem v sklepnem poglavju študije:
1. PRISTOPI K PREOBRAZBI DRUGIH PRIMERLJIVIH OBMEJNIH TRANSPORTNIH CENTROV (OTC) - OPIS OSNOVNIH TEŽENJ - Opisani primeri: Valle d'Aosta, Štandrež (San Andrea), Fernetiči (Fernetti), MMP Vrtojba
-
Ugotovitev osnovnih teženj:
˙
(a) v vseh primerih OTC ohranjajo dotlej prevladujoče logistične dejavnosti, vendar ob prilagajanju spremenjenim potrebam, kar navadno pomeni povišano kakovostno raven teh dejavnosti (intermodalni transport, razne sodobne oblike distribucije - distribucijski centri);
(b) osnovno logistično dejavnost OTC nadgrajujejo z vrsto spremljajočih dejavnosti kot so trading (posredovanje v zunanji trgovini), bančništvo, zavarovalstvo;
(c) najčešče oblike nelogističnih dejavnosti, ki jih OTC uvajajo na novo so razne turistične dejavnosti in pospeševanje malega podjetništva;
(d) v večini primerov OTC opravljanje svojih osnovnih dejavnosti podpirajo s sodobno teleinformatiko;
(e) projekti preobrazbe praviloma niso zastavljeni trdno in zavezujoče, temveč ohlapno in fleksibilno;
(f) nosilci - pobudniki preobrazb so družbe - upraviteljice teh struktur, ob močni podpori (tudi finančni) regionalnih oblasti in ustanov.
2. OPREDELITEV POTENCIALNIH ALTERNATIVNIH DEJAVNOSTI - RAZVOJNIH OPCIJ ZA STS SEŽANA
Logistične dejavnosti
Tako kot v vseh obravnavanih primerih preobrazb obmejnih transportnih centrov (OTC) je realno pričakovati, da bodo logistične dejavnosti v okviru STS še naprej prevladovale. Za to govori tradicija, prevladujoča zastopanost špediterskih in prevozniških podjetij in zaposlenih v njih na tem območju, ustanovitev in delovanje Združenja špediterjev STS, ki ščiti interese te dejavnosti, obstoječe infrastrukture, predvsem pa še potrebe naraščajočih prometnih tokov, porojenih od geotransportne lege v neposrednem zaledju pristanišč Koper in Trst in na nastajočem petem evropskem koridorju.
Ta geotransportna lega omogoča strateško razmišljanje v naslednjih smereh:
-
STS kot kopenski terminal v službi pristanišč Koper in Trst (oziroma kasneje: enotnega tržaško koprskega pristaniškega sistema);
-
STS Sežana kot območje za nameščanje distribucijskih centrov družb in korporacij (predvsem z območja azijskega Pacifika), ki si bodo gradila svoja distribucijska omrežja na območju Srednje in Vzhodne Evrope (SVE), izhajajoč iz severnojadranskih pristanišč;
-
STS kot intermodalni transportni center za izmenjavo transportnih enot med cesto in železnico (ta opcija je še najmanj gotova zaradi nejasnega bodočega odnosa med Sežano in Divačo kot železniških vozlišč - sicer pa je v perspektivi intermodalni center na tem območju potreben, saj ima terminal v Kopru luški značaj).
˙
V
operativnem smislu pa so možnosti za opravljanje logističnih in para-logističnih dejavnosti v STS naslednje:
- K
lasična skladiščna in pretovorna funkcija bo še posebno dobrodošla podjetjem iz SVE, ki v njihovem poslovanju z Zahodom še nimajo vzpostavljenih distribucijskih mrež, med drugim tudi za preseganje neravnovesij obojestranskih blagovnih tokov, do katerih prihaja zaradi specifičnih zunanjetrgovinskih oblik (countertrade in barter posli) ali administrativnih preprek (npr. cestne dovolilnice) in stroškovnih neravnovesij; na to se navezuje možnost začasnega obdržanja tujega statusa blaga in kasnejše plačilo carine; možnosti izdobave franco meja in možnost neposrednega preverjanja kakovosti za zahodne uvoznike.
- D
istribucijske dejavnosti: javna skladišča kot stična točka med proizvodnim sistemom in distribucijskim omrežjem, organiziranje zbirnega prometa, manipuliranje in sortiranje blaga, pregledovanje blaga, razstavni prostori za vzorce.
- D
ejavnosti trženja (marketing in trading) za pospeševanje blagovnih in prometnih tokov, predvsem še na relaciji Vzhod-Zahod; svetovalne, raziskovalne in informacijske dejavnosti, banke podatkov, tranportne in posredovalne agencije.
- F
inančne in zavarovalniške dejavnosti, ki se navezujejo na osnovne blagovno-prometne procese: možnost financiranja stroškov skladiščenja z ugodnimi krediti; možnost poslovanja z blagom po načinu blagovne borze; izkoriščanje drugih logistično-specifičnih finančnih inštrumentov (warrant ipd.).
Ta splet dejavnosti pospešuje trgovinsko-distribucijski proces na območju STS, ki s tem ni več samo tranzitna točka, ampak generator novih tokov.
Teoretično je možno še eno področje logističnega delovanja STS, ki pa je lahko samo vzporedno in dopolnilno:
-
STS kot transportni center za logistične potrebe svoje matične sub-regije (opcija je omejena tudi zaradi odsotnosti predelovalnih dejavnosti večjega obsega na območju Krasa in Brkinov).
˙
STS kot obrtna (in industrijska) cona .......
Širše območje STS in trgovsko-turistične in rekreacijske dejavnosti ...... 3. POTREBA PO SODELOVANJU Z AVTOPORTOM FERNETIČI (FERNETTI) .....
.
# # #
˙
BODOČE SODELOVANJE PRISTANIŠČ KOPER IN TRST
ZAMETEK SEVEMOJADRANSKEGA TRANSPORTNEGA
SISTEMA
(Članek objavljen v IB Reviji (UMAR), št. 1-2-3 1995, str. 44-51.)
POVZETEK
S padcem železne zavese in odpiranjem evropskega Vzhoda dobiva območje Sevemega Jadrana svoj nekdanji geotransportni pomen, saj je bil Trst glavno pristanišče Avstroogrske monarhije. Po drugi svetovni vojni je bilo na tem območju ustanovljenih nekaj novih pristanišč (Koper, Tržič – Monfalcone, Portonogaro), ki dopolnjujejo sceno prejšnjih "zgodovinskih" pristanišč (Trst, Benetke, Reka). Severnojadranska pristanišča danes pripadajo trem državnim enotam: Sloveniji (Koper), Hrvaški (Reka) in Italiji (Trst, Benetke in dve manjši pristanišči v deželi F-JK). Med temi pristanišči in njihovimi dejavniki ne samo, da ni skoraj nikakršnega sodelovanja, pač pa med njimi poteka neizprosen konkurenčni boj. To ima za posledico razdrobljenost prometnih tokov, ki težijo k severnemu Jadranu in ki jih ta pristanišča obdelujejo. Druga pomanjkljivost severnojadranskih pristanišč je neprimemost kopenskih prometnic, kijih povezujejo z zaledjem (avtoceste, železnice, plovni kanali). Te in druge pomanjkljivosti zmanjšujejo transportno privlačnost celotnega sevemojadranskega območja za njegovo znova pridobljeno zaledje Srednje in Vzhodne Evrope. Po drugi strani je posledica takšnega stanja nadaljujoča prevlada severnomorskih pristanišč, tudi pri tistih prometnih tokovih, ki bi zaradi zemljepisne bližine normalno težili k severnemu Jadranu. Težišče članka je na ukrepih, potrebnih za povečanje transportne privlačnosti sevemojadranskega območja za njegovo naravno in zgodovinsko zaledje. V ta namen je v njem razvita vizija Sevemojadranskega transportnega sistema. Ta sistem bi skupno ustvarila pristanišča, ostali zainteresirani transportni dejavniki, kot tudi vpletene državne in deželne skupnosti.
# # #
˙
VAŽNEJŠE REFERENCE
.
# International broder crossings Vrtojba and Sežana logistics function restructuring after Slovenia's accession to the EU. (20 p.p.). Conversion of Slovenia/Italy Border Crossings Areas - Sežana and Vrtojba. Phare Project SL-9914.0101. Sežana 2002.
˙
# Vpliv odprave meje na razvoj obalnokraške regije - Preobrazba Suhozemnega terminala Sežana v okviru MMP Sežana - Fernetiči. Phare SPF projekt. Skupinsko delo - prispevek avtorja 60 str. Koper 2001.
˙
# Preobrazba Mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba za vstop Slovenije v EU - pilotski projekt. Skupinsko delo. Obseg 150 str. Nova Gorica 1999.
˙
# Ekonomsko izkoriščanje prehodne lege Slovenije ob komplementarnosti z italijanskim Severovzhodom. (Članek) IB - Revija, Ljubljana št. 3-4/1996. Str. 55-60.
.
# Bodoče sodelovanje pristanišč Koper in Trst kot zametek severnojadranskega transportnega sistema. (Članek) IB - Revija, Ljubljana, št. 1-2-3/1995. Str. 44-51.
˙
# Vizija mednarodnega severnojadranskega transportnega sistema (z vidika uveljavljanja geostrateške lege Slovenije). Obseg 260 strani. ECERS Maribor 1994.
.
# Analiza obrečnih prostih con v svetu in transportno- logistične determinante proste carinske cone v Luki Novi Sad (tržna analiza za investicijski elaborat). Obseg 30 str. ZPC Sežana 1987.
.
# Izhodišča za preureditev carinskega centra v Suhozemnem terminalu Sežana. Obseg 55 strani. ZPC Sežana 1987.
.
#
Dosedanja in bodoča vloga mejnega prehoda Sežana v jugoslovanskem izvoznem prometu z živino (utemeljitev potrebe po izgradnji naprav za "revitalizacijo" živine v Sežana). Obseg 20 str. PS STS Sežana 1986.
˙
# Ocena družbeno-ekonomske upravičenosti investicije v izgradnjo blagovno-manipulativnega terminala (BMT) Vrtojba ter vizija njegovega vključevanja v bodoče transportne tokove preko jugoslovansko-italijanske meje (tržna alaliza za investicijski elaborat). Obseg 100 str. Nova Gorica 1984.
.
# Osnove za oblikovanje poslovne politike transportnega centra Sežana (Analizablagovno- transportnih tokov in s tem povezanih dogajanj ob jugoslovansko- italijanski meji v poosimskem obdobju). Skupinsko delo. Obseg 285 srani. ZPC Sežana 1982.
.
# Istraživanje razvoja suvremenih transportnih sistema i sredstava. Magistrsko delo. Obseg 275 strani. FEN Zagreb 1975.
|
|||||||||
|
 Copyright ©2012 Severni Jadran - Vse pravice pridržane. Spletno mesto poganja CMS sistem
 |
||||||||
Navigacija
Predstavitev
