(Povzetek članka, objavljenega v zborniku NOVA GORICA – GORICA - Izzivi in sobivanja. Izdala Mestna občina Nova Gorica 1997; str.169-178.)

V članku so opisani pogledi avtorja na bodoče sodelovanje obeh Goric, pri čemer izhaja iz širokega okvira evroregionalizma in ožjega okvira slovenskega regionalizma. Širši in ožji okvir navajata na institucionaliziranje obstoječe "zahodne mikroregije" (po Kržičniku) v čezmejno regijo, po priporočilih Sveta Evrope in njegovih specializiranih institucij. Glede na večstoletno goriško regionalno tradicijo je pospeševanje oblikovanja čezmejne regije lahko poseben vsebinski izziv za sodelovanje obeh Goric, posebno se zaradi perspektive zaživetja v prestižni vlogi njenega regionalnega središča.

Povzetek članka

Proces evropskega sodelovanja neposredno zadeva evropske mejne regije, ki imajo pri tem posebno vlogo in poslanstvo: omogočanje, olajševanje in pospeševanje združevalnih procesov med narodnimi skupnostmi in gospodarstvi, ki jim pripadajo in katerih izpostavljene straže so, Glavni zavezniki mejnih regij v izpolnjevanju njihovega poslanstva so institucije EU in Svet Evrope. Pozornost EU je bila do nedavnega posvečena predvsem njenim notranjim mejnim regijam. Z odprtjem Srednje in Vzhodne Evrope in njenim približevanjem EU prihajajo v ospredje zanimanja njene obrobne regije Unije, ki z obzirom na zaželeno in predvideno gospodarsko sodelovanje postajajo "središčne". Tako se robne regije EU in njihove čezmejne sosede nahajajo pred podobnimi problemi medsebojnega usklajevanja in sodelovanje kot so se doslej nahajale notranje mejne regije Unije, vendar v bolj zaostreni obliki, ker so razlike med njimi večje. Takšno stanje ob mejnih regijah EU postaja prepreka za njeno širjenje, reševanje tega stanja pa je možno samo ob usklajenem sodelovanju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti vpletenih strani. Standardni ukrepi v ta namen so: vlaganje v infrastrukturo in gospodarski razvoj robnih regij; tesno sodelovanje pri urejanju prostora robnih regij-pendantov; skupno upravljanje migracijskih tokov in zaposlovanja; odpravljanje ovir pravno-institucionalnega značaja. Te ukrepe finančno podpira tudi EU s svojimi namenskimi programi (Phare, Interreg in drugi). Pomen robnih regij EU se kaže tudi v tem, da so povzročile nastanek posebne "šole mišljenja", po kateri bo širjenje EU na Vzhod potekalo postopno, z vsrkavanjem robnih regij sosednjih držav.

Razen Ljubljane ter Maribora je Slovenija brez pravih regionalnih središč, saj so tradicionalni regionalni centri slovenske periferije po prvi svetovni vojni ostali izven slovenskih meja, te vrzeli v poselitveno-regionalnem sistemu ni zapolnila niti pospešena izgradnja nadomestnih središč Nove Gorice in Kopra po drugi svetovni vojni. V teh okoliščinah so pomembne centralne funkcije za slovensko periferijo ponovno začela opravljati njena tradicionalna regionalna središča. Zaradi številnih perifernih regij stoji danes Slovenija pred vprašanjem načina navezovanja medregionalnih stikov s sosedi. Pri tem obstajata dve mišljenjski soli. Prva svari pred približevanjem slovenskih perifernih regij njihovim tradicionalnim regionalnim središčem in se zavzema za zaprt regionalni razvoj. Druga mišljenjska šola pa se zavzema za inačico odprtega slovenskega regionalizma, zaradi česar naj bi se Slovenija regionalno odpirala na vseh njenih mejah ("preboj obmejnosti po načelih evroregionalizma"). V obrisih sedanje regionalne konfiguracije obstojajo v Sloveniji zametki kar nekaj čezmejnih regij. Med njimi je sedaj najbolj strukturirana "zahodna mikroregija" ob meji z Italijo, ki je po svojih značilnostih že Evroregija. Glede na doseženi razvoj in zrelost lahko ta regija služi kot zgled in model za oblikovanje drugih čezmejnih regij ob mejah Slovenije. Skupaj z italijansko stranjo bi bilo sedaj potrebno začrtati strateške poteze za nadaljnje oblikovanje zahodne Evroregije v globino. V ta namen se še kot posebno pomembno kaže sklepanje takšnih meddržavnih sporazumov, ki podpirajo čezmejno sodelovanje in oblikovanje čezmejne regije. Posebno nujen ukrep v tem okviru je podpis madridske konvencije o čezmejnem sodelovanju območnih skupnosti od strani Slovenije.