Euroregija nedelja | 20 maj | 2012

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

  VSTOP SLOVENIJE V EU IN VELIKI STRATEŠKI PROJEKTI, KI ZADEVAJO SEVEROJADRANSKI PROSTOR

(Članek objavljen v reviji Primorska srečanja št. 276/04; str. 11-18.)
 
POVZETEK
 
Oris članka

V članku se omejujem na tiste strateške projekte, s katerimi sem se srečeval ali celo ukvarjal v svojem dolgoletnem delu na teh področjih. To početje se mi je v minulih desetletjih ničkolikokrat zdelo kot borba z mlini na veter, projekti sami pa nekako neresnični ali celo utopični.... V novih okoliščinah je vse to uresničljivo, posebno še ker tovrstne projekte zavestno in konkretno podpira EU in jih sofinancira....

Veliki strateški projekti gospodarskega dela osimskih sporazumov in naknadni ter vsebinsko sorodni projekti

Gospodarski del osimskih sporazumov iz leta 1975 s svojimi velikimi projekti nakazuje strateško vizijo severnojadranskega prostora, ki je v mnogočem še sedaj aktualna ....
Ti projekti so bili v osimske sporazume vneseni predvsem na pobudo Italije, ki je v njih - in preko njih v tesnem sodelovanju s takratno Jugoslavijo - videla sredstvo za gospodarski preporod kriznih območij ob svoji vzhodni meji ....
Širše gledano je šlo pri tem za vizijo oblikovanja širšega obmejnega prostora kot življenjsko enotnega prostora, ki bi ga obmejna lega prej bogatila kot siromašila ...
Gledano s sedanjih perspektiv je bilo vsebinsko in dolgoročno najpomembnejše določilo teh sporazumov tisto, ki je nakazovalo sodelovanje severnojadranskih pristanišč pri čemer je bila implicitno nakazana vizija oblikovanja enotnega pristaniškega sistema ...
Omenjena določila gospodarskega dela osimskih sporazumov, predvsem še kar zadeva "velike" projekte, se v glavnem niso uresničevala ...
Pač pa je v Trstu v preteklih dveh desetletjih veliko manj bučno in dokaj samodejno nastajal znanstveno-tehnološki park (Area di ricerca; Area Science Park; Znanstveni park Area - ZPA), ki danes že velja za najuspešnejšo tovrstno ustanovo v Italiji in celo v vsej srednji Evropi, Trst pa predvsem zaradi tega že slovi kot "mesto znanosti" ...
Projekt z dolgoročno največjim strateškim vplivom na severnojadranski prostor pa je peti evropski koridor ... Posebno močan bo vpliv petega koridorja na pristanišča severnega Jadrana ...Tako zamišljeni in načrtovani peti koridor naj torej ne bi bil samo prometna os, ampak vsestranska razvojna os držav in regij, po katerih poteka. Njihovi dejavniki morajo zato nanj gledati kot na veliko razvojno priložnost in nanj navezovati svoje ambiciozne razvojne projekte ... Povečani prometni tokovi bodo vplivali na večje sodelovanje teh pristanišč, omogočali delitev dela med njimi in specializacijo.

Zaznavanje geostrateških vplivov vstopanja Slovenije v EU na severnojadranski prostor

Na slovenski strani stroka že vrsto let proučuje gospodarske in siceršnje posledice vstopanja države v EU in to objavlja ...Malo pa je razprav o geostrateških implikacijah tega dogajanja .... V praksi sicer k sreči država ravna drugače in bolj pragmatično, pomislimo samo na ambiciozno izgradnjo avtocest, ki pa je v geotransportno enostranska, saj ostaja železnica zapostavljena. Dejansko Slovenija v novi geopolitični konstelaciji in po odpravi meja dobiva tisto transportno vlogo, ki jo že imela pod staro Avstrijo in ki je kasneje zaradi razmejitev postala manj pomembna in ki je povezana z njeno prehodnostjo med Podonavjem in pristanišči severnega Jadrana ... Temu se v današnjih časih vsestranskega tehnološkega napredka pridružuje še vidik zemljepisne bližine Padskega bazena, kot ene najrazvitejših regij na svetu

V Furlaniji-Julijski krajini vseskozi natančno spremljajo dogajanja v zvezi z vstopanjem Slovenije v EU in iz tega izvajajo strateške sklepe. Ob končnem aktu tega dogajanja - Trst, ki se je po odrezanosti od zaledja po obeh svetovnih vojnah "počutil kot invalid", sebe spet vidi kot "strateško središče" .... Doslej zamejeni strateški zorni kot se mu z odpiranjem Slovenije in evropskega Vzhoda povečuje za 180 stopinj ... V Trstu poudarjajo predvsem geopolitični vidik odpiranja, manj pa pristaniški in emporialni, ki je nekoč prevladoval. Za razliko od kontinentalnih vizij Trsta, pa Gorica bolj potiho, zato pa tembolj konkretno, nadaljuje s tkanjem čezmejne mreže sodelovanja na številnih področjih, s čimer oblikujejo novo somestje....

Uresničevanje velikih strateških projektov (podrobnejši opis dogajanj)
- Peti koridor
- Severnojadranski pristaniški sistem
- Raziskovalno-razvojna dejavnost

# # #

ENOTNA GORICA - SAD MEDGORIŠKEGA SODELOVANJA V LUČI EVROPSKEGA IN SLOVENSKEGA REGIONALIZMA

(Povzetek članka, objavljenega v zborniku NOVA GORICA – GORICA - Izzivi in sobivanja. Izdala Mestna občina Nova Gorica 1997; str.169-178.)

Oris članka

V članku so opisani pogledi avtorja na bodoče sodelovanje obeh Goric, pri čemer izhaja iz širokega okvira evroregionalizma in ožjega okvira slovenskega regionalizma. Širši in ožji okvir navajata na institucionaliziranje obstoječe "zahodne mikroregije" (po Kržičniku) v čezmejno regijo, po priporočilih Sveta Evrope in njegovih specializiranih institucij. Glede na večstoletno goriško regionalno tradicijo je pospeševanje oblikovanja čezmejne regije lahko poseben vsebinski izziv za sodelovanje obeh Goric, posebno se zaradi perspektive zaživetja v prestižni vlogi njenega regionalnega središča.

Povzetek članka

Proces evropskega sodelovanja neposredno zadeva evropske mejne regije, ki imajo pri tem posebno vlogo in poslanstvo: omogočanje, olajševanje in pospeševanje združevalnih procesov med narodnimi skupnostmi in gospodarstvi, ki jim pripadajo in katerih izpostavljene straže so, Glavni zavezniki mejnih regij v izpolnjevanju njihovega poslanstva so institucije EU in Svet Evrope. Pozornost EU je bila do nedavnega posvečena predvsem njenim notranjim mejnim regijam. Z odprtjem Srednje in Vzhodne Evrope in njenim približevanjem EU prihajajo v ospredje zanimanja njene obrobne regije Unije, ki z obzirom na zaželeno in predvideno gospodarsko sodelovanje postajajo "središčne". Tako se robne regije EU in njihove čezmejne sosede nahajajo pred podobnimi problemi medsebojnega usklajevanja in sodelovanje kot so se doslej nahajale notranje mejne regije Unije, vendar v bolj zaostreni obliki, ker so razlike med njimi večje. Takšno stanje ob mejnih regijah EU postaja prepreka za njeno širjenje, reševanje tega stanja pa je možno samo ob usklajenem sodelovanju evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih oblasti vpletenih strani. Standardni ukrepi v ta namen so: vlaganje v infrastrukturo in gospodarski razvoj robnih regij; tesno sodelovanje pri urejanju prostora robnih regij-pendantov; skupno upravljanje migracijskih tokov in zaposlovanja; odpravljanje ovir pravno-institucionalnega značaja. Te ukrepe finančno podpira tudi EU s svojimi namenskimi programi (Phare, Interreg in drugi). Pomen robnih regij EU se kaže tudi v tem, da so povzročile nastanek posebne "šole mišljenja", po kateri bo širjenje EU na Vzhod potekalo postopno, z vsrkavanjem robnih regij sosednjih držav.

Razen Ljubljane ter Maribora je Slovenija brez pravih regionalnih središč, saj so tradicionalni regionalni centri slovenske periferije po prvi svetovni vojni ostali izven slovenskih meja, te vrzeli v poselitveno-regionalnem sistemu ni zapolnila niti pospešena izgradnja nadomestnih središč Nove Gorice in Kopra po drugi svetovni vojni. V teh okoliščinah so pomembne centralne funkcije za slovensko periferijo ponovno začela opravljati njena tradicionalna regionalna središča. Zaradi številnih perifernih regij stoji danes Slovenija pred vprašanjem načina navezovanja medregionalnih stikov s sosedi. Pri tem obstajata dve mišljenjski soli. Prva svari pred približevanjem slovenskih perifernih regij njihovim tradicionalnim regionalnim središčem in se zavzema za zaprt regionalni razvoj. Druga mišljenjska šola pa se zavzema za inačico odprtega slovenskega regionalizma, zaradi česar naj bi se Slovenija regionalno odpirala na vseh njenih mejah ("preboj obmejnosti po načelih evroregionalizma"). V obrisih sedanje regionalne konfiguracije obstojajo v Sloveniji zametki kar nekaj čezmejnih regij. Med njimi je sedaj najbolj strukturirana "zahodna mikroregija" ob meji z Italijo, ki je po svojih značilnostih že Evroregija. Glede na doseženi razvoj in zrelost lahko ta regija služi kot zgled in model za oblikovanje drugih čezmejnih regij ob mejah Slovenije. Skupaj z italijansko stranjo bi bilo sedaj potrebno začrtati strateške poteze za nadaljnje oblikovanje zahodne Evroregije v globino. V ta namen se še kot posebno pomembno kaže sklepanje takšnih meddržavnih sporazumov, ki podpirajo čezmejno sodelovanje in oblikovanje čezmejne regije. Posebno nujen ukrep v tem okviru je podpis madridske konvencije o čezmejnem sodelovanju območnih skupnosti od strani Slovenije.

Tradicionalno velika intenzivnost čezmejnih stikov na Goriškem je posledica "mladosti meje", nadaljevanja tradicije starodavne Goriške dežele in povezovalne vloge slovenske manjšine. Čezmejnemu sodelovanju na Goriškem dajejo poseben značaj uradni stiki in sodelovanje med občinama Nova Gorica in Gorica. Gospodarskega čezmejnega sodelovanja je bilo doslej na Goriškem malo, poleg tega sta obe krajevni gospodarstvi že nekaj let v krizi. Obe strani vidita izhod iz krize v mednarodnem gospodarskem sodelovanju, pri čemer računata tudi na medregionalno sodelovanje. Glede na tradicionalne močne točke obeh gospodarstev se kot potencialno področje čezmejnega sodelovanja ob doseganju sinergijskih učinkov kaže posredovanje gospodarskih dosežkov Zahoda na Vzhod. Pri sedanjih razmišljanjih o vlogi Gorice v novih evropskih geopolitičnih razmerah je dan večji poudarek regionalnim, kot pa gospodarskim osnovam in možnostim. S padcem železne zavese in približevanjem Slovenije k EU je Gorica ponovno postavljena v vlogo regionalnega središča svoje zgodovinske regije. Edini in najprimernejši način, da Gorica ponovno zaživi v vlogi regionalnega središča se kaže institucija čezmejne regije. Sedanje težnje čezmejnega medgoriškega sodelovanja bi bilo zato treba nadgraditi z opisanimi regionalno-središčnimi vidiki, ki bodo med drugim nudili potreben okvir in institucionalno okrilje konkretnim operativnim projektom čezmejnega sodelovanja.
 
# # #
˙

VAŽNEJŠE REFERENCE

'
#  Strateški projekti severnojadranskega prostora. Primorska srečanja (Nova Gorica, Koper), št. 276/2004. Str. 11-18.
'
#  Pregled projektov čezmejnega sodelovanja z Italijo po subregijah Obalnokraške in Goriške statistične regije (14 strani). Phare projekt : Establishment of Regional development networking Structure in the Slovenian/Italian Border Region. Project No.: SL-9911.02. L. 2001.
˙
#  Enotna Gorica - sad medgoriškega sodelovanja v luči evropskega in slovenskega regionalizma. Članek v zborniku: Nova Gorica - Gorica - Izzivi in možnosti sobivanja. Str. 169-178. Nova Gorica 1997.
                                                                                                                ˙
#  Italijanske neposredne naložbe v Sloveniji. Članek v knjigi raznih avtorjev: Ali je Primorska klonila? Oko, Primorski dnevnik. Str. 109-111. L. Nova Gorica - Trst 1996.
˙
#  Primorska kot čezmejna regija. (Članek) Primorska srečanja (Koper - Nova Gorica). Št. 153-54/1994. Str. 24-25. 
˙
#  Gradivo za posvetovanje: Slovenija v ES - nov izziv za italijanski Severovzhod (Trst). Obseg 70 strani. L. 1993.
˙
#  Zakon o obmejnih območjih kot instrument ovrednoteja geostrateške lege italijanskega Severovzhoda in njegove implikacije na Slovenijo. Samostojna študija. Obseg 40 strani. L.1991.
˙
#  Obmejno gospodarsko sodelovanje ter višje oblike sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo (analiza, smotri, vizija). Projekt: Problemi in perspektive slovenske narodnostne skupnosti v sosednjih deželah. Obseg 570 strani. ZPC Sežana, INV Lj. L. 1985.
˙
#  Vloga skupne jugoslovansko- italijanske proste cone v mednarodni menjavi Jugoslavije. Obseg 61 strani. ZPC Sežana. 1980.
 

 

 
Na vrh strani
NATISNI STRAN
POVEJ NAPREJ
DODAJ K PRILJUBLJENIM
Copyright ©2012 Severni Jadran - Vse pravice pridržane. Spletno mesto poganja CMS sistem